EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32013R0814
Commission Regulation (EU) No 814/2013 of 2 August 2013 implementing Directive 2009/125/EC of the European Parliament and of the Council with regard to ecodesign requirements for water heaters and hot water storage tanks Text with EEA relevance
Uredba Komisije (EU) št. 814/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode Besedilo velja za EGP
Uredba Komisije (EU) št. 814/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode Besedilo velja za EGP
UL L 239, 6.9.2013, p. 162–183
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 09/01/2017
|
6.9.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/162 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 814/2013
z dne 2. avgusta 2013
o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,
po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo izdelkov,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Komisija bi morala v skladu z Direktivo 2009/125/ES določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja ter imajo pomemben vpliv na okolje in znaten potencial, da se z njihovo boljšo zasnovo zmanjša vpliv na okolje brez pretiranih stroškov. |
|
(2) |
Člen 16(2)(a) Direktive 2009/125/ES določa, da bi morala Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo po potrebi sprejeti izvedbene ukrepe za izdelke z velikimi možnostmi za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot so naprave za ogrevanje vode. |
|
(3) |
Komisija je opravila pripravljalno študijo o tehničnih, okoljskih in ekonomskih vidikih grelnikov vode in hranilnikov tople vode, ki se običajno uporabljajo v gospodinjstvih in komercialnem sektorju. Študijo je opravila skupaj z zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami iz Unije ter tretjih držav, rezultate pa je objavila. |
|
(4) |
Okoljski vidiki grelnikov vode, ki so v tej uredbi opredeljeni kot pomembni, so poraba električne energije v fazi uporabe (pri toplotnih črpalkah za ogrevanje vode) in nivo zvokovne moči. Za grelnike vode, ki uporabljajo fosilna goriva, so kot pomembni okoljski vidiki opredeljene tudi emisije dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov. Pomemben okoljski vidik hranilnikov tople vode je poraba električne energije zaradi lastnih izgub. |
|
(5) |
Zahtev za okoljsko primerno zasnovo za emisije ogljikovega monoksida in ogljikovodikov ni primerno določiti, ker primerne evropske merilne metode še ne obstajajo. Da bi razvila takšne merilne metode, je Komisija pooblastila evropske organizacije za standardizacijo, da med pregledom te uredbe upoštevajo tudi zahteve za okoljsko primerno zasnovo za navedene emisije. Dokler ne začnejo veljati ustrezne zahteve Unije za okoljsko primerno zasnovo, lahko še naprej veljajo nacionalne določbe o zahtevah za okoljsko primerno zasnovo za emisije ogljikovega monoksida in ogljikovodikov iz grelnikov vode. To ne posega v določbe Direktive 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 v zvezi z napravami na plinsko gorivo (2), ki produkte izgorevanja naprav na plinsko gorivo omejujejo glede na zdravje in varnost. |
|
(6) |
Iz pripravljalne študije izhaja, da zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede drugih parametrov iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES za grelnike vode in hranilnike tople vode niso potrebne. Zlasti niso kot pomembne opredeljene emisije toplogrednih plinov v povezavi s hladilnimi sredstvi, ki se uporabljajo v toplotnih črpalkah za ogrevanje vode v sedanjem evropskem stavbnem fondu. Pri pregledu te uredbe bo ponovno ocenjeno, ali je primerno določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede teh emisij toplogrednih plinov. |
|
(7) |
Področje uporabe te uredbe bi bilo treba omejiti na grelnike vode, ki so namenjeni za oskrbo s toplo pitno in sanitarno vodo. |
|
(8) |
Grelniki vode, ki so zasnovani za uporabo plinskih ali tekočih goriv, ki so proizvedena pretežno (več kot 50 %) iz biomase, imajo specifične tehnične lastnosti, ki zahtevajo nadaljnje tehnične, ekonomske in okoljske analize. Glede na rezultate navedenih analiz bi bilo pozneje treba po potrebi določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo navedenih grelnikov vode. |
|
(9) |
Ocenjeno je bilo, da je leta 2005 v Uniji letna poraba energije pri grelnikih vode in hranilnikih tople vode znašala 2 156 PJ (51 milijonov ton ekvivalenta nafte – Mtoe), kar ustreza 124 milijonom ton (Mt) emisij CO2. Če ne bodo sprejeti posebni ukrepi, bo leta 2020 letna poraba energije predvidoma znašala 2 243 PJ. Ocenjeno je bilo, da so leta 2005 v Uniji letne emisije dušikovih oksidov pri grelnikih vode in hranilnikih tople vode znašale 559 tisoč ton ekvivalenta SOx. Če ne bodo sprejeti posebni ukrepi, bodo letne emisije leta 2020 predvidoma dosegle 603 tisoč ton ekvivalenta SOx. Iz pripravljalne študije izhaja, da bi lahko porabo energije in emisije dušikovih oksidov pri grelnikih vode bistveno zmanjšali v fazi uporabe. |
|
(10) |
Poraba energije pri grelnikih vode in hranilnikih tople vode se lahko zmanjša z obstoječimi nelastniškimi, stroškovno učinkovitimi tehnologijami, pri katerih so nižji skupni stroški nabave in uporabe teh izdelkov. |
|
(11) |
Z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo izdelkov iz te uredbe in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 812/2013 z dne 18. februarja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede energijskega označevanja grelnikov vode, hranilnikov tople vode ter kompletov grelnika vode in sončne naprave (3) naj bi do leta 2020 predvidoma skupaj privarčevali okrog 450 PJ energije letno (11 milijonov ton ekvivalenta nafte – Mtoe), kar ustreza okrog 26 milijonom ton emisij CO2, letne emisije dušikovih oksidov pa bi v primerjavi s stanjem brez ukrepov zmanjšali za okrog 130 tisoč ton ekvivalenta SOx. |
|
(12) |
Z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo bi se morale uskladiti zahteve za porabo energije, nivo zvokovne moči in emisije dušikovih oksidov za grelnike vode ter zahteve za lastne izgube hranilnikov tople vode v Uniji, kar bi prispevalo k boljšemu delovanju notranjega trga in izboljšanju okoljske učinkovitosti teh izdelkov. |
|
(13) |
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne bi smele vplivati na funkcije ali cenovno dostopnost grelnikov vode ali hranilnikov tople vode z vidika končnega uporabnika ter ne bi smele negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje. |
|
(14) |
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi bilo treba uvajati postopno, da se proizvajalcem zagotovi dovolj časa, da prilagodijo zasnovo izdelkov, ki jih ureja ta uredba. Pri časovnem načrtovanju bi se morale upoštevati stroškovne posledice za proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ter hkrati zagotoviti pravočasno doseganje ciljev te uredbe. |
|
(15) |
Parametre izdelkov bi bilo treba meriti in izračunavati z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, pri katerih se upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode in metode za izračunavanje, vključno z morebitnimi usklajenimi standardi, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo na zahtevo Komisije v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji (4). |
|
(16) |
V skladu s členom 8(2) Direktive 2009/125/ES ta uredba določa, kateri postopki se uporabljajo za ocenjevanje skladnosti. |
|
(17) |
Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci v tehnični dokumentaciji v skladu s prilogama IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo zahteve iz te uredbe. |
|
(18) |
Da se nadalje omeji okoljski vpliv grelnikov vode in hranilnikov tople vode, bi morali proizvajalci zagotoviti podatke o razstavljanju, recikliranju in/ali odstranjevanju. |
|
(19) |
Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba določiti okvirne ciljne vrednosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti grelnikov vode in hranilnikov za toplo vodo v celotnem življenjskem ciklusu. |
|
(20) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje grelnikov vode z nazivno izhodno toploto ≤ 400 kW in hranilnikov tople vode s prostornino za shranjevanje ≤ 2 000 litrov v promet in/ali uporabo, vključno s takšnimi, ki so integrirani v kompletih grelnika prostorov in sončne naprave, kot so opredeljeni v členu 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 812/2013.
2. Ta uredba se ne uporablja za:
|
(a) |
grelnike vode, ki so posebej zasnovani za uporabo plinastih ali tekočih goriv, proizvedenih pretežno iz biomase; |
|
(b) |
grelnike vode, ki uporabljajo trdna goriva; |
|
(c) |
grelnike vode, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5); |
|
(d) |
kombinirane grelnike, kot so opredeljeni v členu 2 Uredbe Komisije (EU) št. 813/2013 (6); |
|
(e) |
grelnike vode, ki ne izpolnjujejo vsaj profila rabe z najmanjšo referenčno energijo iz tabele 1 Priloge III; |
|
(f) |
grelnike vode, zasnovane samo za pripravo toplih pijač in/ali hrane; |
|
(g) |
generatorje toplote in ohišja, opremljena s takšnim generatorjem toplote, ki se dajo v promet pred 1. januarjem 2018, da nadomestijo identične generatorje toplote in identična ohišja grelnikov vode. Na nadomestnem izdelku ali njegovi embalaži se jasno navede grelnik vode, za katerega je izdelek namenjen. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
Poleg ustreznih opredelitev iz člena 2 Direktive 2009/125/ES se za namene te uredbe uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1. |
„grelnik vode“ pomeni napravo, ki
|
|
2. |
„generator toplote“ pomeni del grelnika vode, ki proizvaja toploto z enim ali več naslednjih postopkov:
pri čemer se lahko za grelnik vode šteje tudi generator toplote in zanj narejeno ohišje; |
|
3. |
„ohišje grelnika za vodo“ pomeni tisti del grelnika za vodo, ki je zasnovan za vgradnjo generatorja toplote; |
|
4. |
„nazivna izhodna toplota“ pomeni navedeno izhodno toploto grelnika vode v kW pri ogrevanju vode pri standardiziranih pogojih; |
|
5. |
„prostornina za shranjevanje“ (V) pomeni nazivno prostornino hranilnika tople vode ali grelnika vode s hranilnikom, izraženo v litrih; |
|
6. |
„standardizirani pogoji“ pomenijo delovne pogoje grelnikov vode za določanje nazivne izhodne toplote, energijske učinkovitosti ogrevanja vode, nivoja zvokovne moči in emisij dušikovega oksida ter delovne pogoje za določanje lastnih izgub hranilnikov tople vode; |
|
7. |
„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijskih (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarskih in s tem povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in akvakulturo, ter biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov; |
|
8. |
„biogorivo“ pomeni plinsko ali tekoče gorivo, proizvedeno iz biomase; |
|
9. |
„fosilno gorivo“ pomeni plinsko ali tekoče gorivo fosilnega izvora; |
|
10. |
„navadni grelnik vode“ pomeni grelnik vode, ki proizvaja toploto z izgorevanjem fosilnih goriv in/ali biogoriv in/ali na osnovi Joulovega zakona pri grelnih elementih z električno upornostjo; |
|
11. |
„toplotna črpalka za ogrevanje vode“ pomeni grelnik vode, ki za ogrevanje uporablja toploto iz zraka okolice, vode ali zemljine in/ali odpadne toplote; |
|
12. |
„sončni grelnik vode“ pomeni grelnik vode, ki je opremljen z enim ali več sončnimi kolektorji, sončnimi hranilniki tople vode, generatorji toplote in morebitnimi črpalkami v zanki kolektorja ter drugimi deli; sončni grelnik vode se da v promet kot ena enota; |
|
13. |
„hranilnik tople vode“ pomeni posodo za shranjevanje tople vode za ogrevanje vode in/ali prostora, vključno z morebitnimi dodatki, ki ni opremljen z generatorjem toplote, razen z enim ali več morebitnimi rezervnimi potopnimi grelniki; |
|
14. |
„rezervni potopni grelnik“ pomeni grelnik na električno upornost, ki deluje na osnovi Joulovega zakona, ter je del hranilnika tople vode in proizvaja toploto samo, kadar je dovod zunanjega vira toplote moten (tudi med vzdrževanjem) ali pokvarjen, ali je del sončnega hranilnika tople vode ter zagotavlja toploto, kadar toplota iz sončnega vira ne zadošča za zagotavljanje zahtevanih vrednosti; |
|
15. |
„energijska učinkovitost pri ogrevanju vode“ (ηwh ) pomeni razmerje v % med koristno energijo, ki jo zagotavlja grelnik vode, in energijo, ki je potrebna za njeno proizvodnjo; |
|
16. |
„nivo zvokovne moči“ (LWA ) pomeni nivo moči zvoka na lestvici A v notranjih prostorih in/ali na prostem, izražen v dB; |
|
17. |
„lastna izguba“ (S) pomeni moč ogrevanja v W, ki se pri danih temperaturah vode in okolja izgubi iz hranilnika tople vode; |
|
18. |
„količnik pretvorbe“ (CC) pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU po Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7); vrednost količnika pretvorbe CC = 2,5. |
Za namene prilog II do VI so v Prilogi I določene dodatne opredelitve pojmov.
Člen 3
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in časovni načrt
1. Priloga II določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode.
2. Posamezne zahteve za okoljsko primerno zasnovo se uporabljajo v skladu z naslednjim časovnim načrtom:
|
(a) |
od 26. septembra 2015:
|
|
(b) |
od 26. septembra 2017:
|
|
(c) |
od 26. septembra 2018:
|
3. Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se izmeri in izračuna v skladu z zahtevami iz Priloge III in Priloge IV.
Člen 4
Ocena skladnosti
1. Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8(2) Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.
2. Za namene ocenjevanja skladnosti tehnična dokumentacija vsebuje informacije o izdelku iz točke 1.6 Priloge II k tej uredbi.
Člen 5
Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora
Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES zaradi zagotavljanja skladnosti z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi organi držav članic uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge V k tej uredbi.
Člen 6
Okvirne ciljne vrednosti
Okvirne ciljne vrednosti za najučinkovitejše grelnike vode in hranilnike tople vode, ki so na trgu ob začetku veljavnosti te uredbe, določa Priloga VI.
Člen 7
Pregled
1. Komisija pregleda to uredbo glede na tehnološki napredek pri grelnikih vode in hranilnikih tople vode in rezultate navedenega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo izdelkov najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe. Pri pregledu oceni zlasti naslednje vidike:
|
(a) |
ustreznost določanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo za emisije toplogrednih plinov, povezane s hladilnimi sredstvi; |
|
(b) |
na podlagi merilnih metod, ki se razvijajo, raven zahtev za okoljsko primerno zasnovo za emisije ogljikovega monoksida in ogljikovodikov, ki se lahko uvedejo; |
|
(c) |
ustreznost določanja strožjih zahtev za okoljsko primerno zasnovo za emisije dušikovih oksidov; |
|
(d) |
ustreznost določanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode, ki so posebej zasnovani za uporabo plinskih ali tekočih goriv, proizvedenih pretežno iz biomase; |
|
(e) |
veljavnost vrednosti pretvorbenega količnika; |
|
(f) |
ustreznost certificiranja, ki ga opravijo tretje strani. |
2. Komisija pregleda to uredbo tudi glede na tehnološki napredek pri grelnikih vode in rezultate navedenega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo izdelkov najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. Pri pregledu oceni samo ustreznost določitve ločenih zahtev za okoljsko primerno zasnovo za različne vrste grelnikov vode.
Člen 8
Prehodne določbe
1. Do 26. septembra 2015 lahko države članice dovolijo, da se v promet in/ali uporabo dajo grelniki vode, ki izpolnjujejo nacionalne določbe o energijski učinkovitosti ogrevanja vode in nivoju zvokovne moči, veljavne ob sprejetju te uredbe.
2. Do 26. septembra 2018 lahko države članice dovolijo, da se dajo v promet in/ali uporabo grelniki vode, ki izpolnjujejo nacionalne določbe o emisijah dušikovih oksidov, veljavne ob sprejetju te uredbe.
3. Do 26. septembra 2017 lahko države članice dovolijo, da se dajo v promet in/ali uporabo hranilnikov tople vode, ki izpolnjujejo nacionalne določbe o lastnih izgubah, veljavne ob sprejetju te uredbe.
Člen 9
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. avgusta 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(2) UL L 330, 16.12.2009, str. 10.
(3) Glej stran 83 tega Uradnega lista.
(4) UL L 316, 14.11.2012, str. 12.
(5) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(6) Glej stran 136 tega Uradnega lista.
(7) UL L 315, 14.11.2012, str. 1.
PRILOGA I
Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za priloge od II do VI
Za namene prilog II do VI se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1. |
„grelnik vode s hranilnikom“ pomeni grelnik vode, opremljen s hranilnikom tople vode, generatorji toplote in morebitnimi drugimi deli, ki so nameščeni v enem ohišju; |
|
2. |
„profil rabe“ pomeni dano zaporedje količin porabljene vode, kot ga določa tabela 1 Priloge III; vsak grelnik vode ustreza vsaj enemu profilu rabe; |
|
3. |
„količina porabljene vode“ pomeni dano kombinacijo koristnega pretoka vode, koristne temperature vode, koristne energijske vrednosti in najvišje temperature, kot jo določa tabela 1 Priloge III; |
|
4. |
„koristni pretok vode“ (f) pomeni najnižjo pretok, izražen v litrih na minuto, pri katerem topla voda prispeva k referenčni energiji, kot ga določa tabela 1 Priloge III; |
|
5. |
„koristna temperatura vode“ (Tm ) pomeni temperaturo vode, izraženo v stopinjah Celzija, pri kateri začne topla voda prispevati k referenčni energiji, kot jo določa tabela 1 Priloge III; |
|
6. |
„koristna energijska vrednost“ (Qtap ) pomeni energijsko vrednost tople vode, izraženo v kWh, pri temperaturi, ki je enaka koristni temperaturi vode ali višja od nje, in pri pretoku vode, ki je enak koristnemu pretoku vode ali višji od nje, kot jo določa tabela 1 Priloge III; |
|
7. |
„energijska vrednost tople vode“ pomeni zmnožek specifične toplotne kapacitete vode, povprečne temperaturne razlike med izhodno toplo vodo in dovedeno hladno vodo ter skupno maso zagotovljene tople vode; |
|
8. |
„najvišja temperatura“ (Tp ) pomeni najnižjo temperaturo vode, izraženo v stopinjah Celzija, ki se doseže med porabo vode, kot jo določa tabela 1 Priloge III; |
|
9. |
„referenčna energija“ (Qref ) pomeni vsoto koristne energijske vrednosti količin porabljene vode, izraženo v kWh, v določenem profilu rabe, kot jo določa tabela 1 Priloge III; |
|
10. |
„najvišji profil rabe“ pomeni profil rabe z največjo referenčno energijo, ki jo lahko zagotovi grelnik vode, pri čemer izpolnjuje temperaturne pogoje in pogoje pretoka določenega profila rabe; |
|
11. |
„določeni profil rabe“ pomeni profil rabe, ki se uporabi za ocenjevanje skladnosti; |
|
12. |
„dnevna poraba električne energije“ (Qelec ) pomeni porabo električne energije v 24 zaporednih urah pri določenem profilu rabe, izraženo v kWh končne energije; |
|
13. |
„dnevna poraba goriva“ (Qfuel ) pomeni porabo goriva v 24 zaporednih urah pri določenem profilu rabe, izraženo v kWh bruto kalorične vrednosti (GCV); |
|
14. |
„bruto kalorična vrednost“ (GCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva, kadar je popolnoma izgorela s kisikom in produkti izgorevanja ponovno dosežejo temperaturo okolja; ta količina vsebuje kondenzacijsko toploto morebitne vodne pare, ki jo vsebuje gorivo, in vodne pare, ki nastane z izgorevanjem vodika, ki ga morda vsebuje gorivo; |
|
15. |
„pametna krmilna naprava“ pomeni napravo, ki postopek ogrevanja vode samodejno prilagodi na pogoje individualne uporabe ter tako zmanjša porabo energije; |
|
16. |
„skladnost pametne krmilne naprave“ (smart) pomeni, da grelnik vode, ki je opremljen s pametno krmilno napravo, izpolnjuje merilo iz točke 4 Priloge IV; |
|
17. |
„faktor pametne krmilne naprave“ (SCF) pomeni energijsko učinkovitost pri ogrevanju vode pod pogoji iz točke 3 Priloge III, ki se doseže zaradi pametne krmilne naprave; |
|
18. |
„tedenska poraba električne energije s pametnimi krmilnimi napravami“ (Qelec,week,smart ) pomeni tedensko porabo električne energije pri grelniku vode z omogočeno funkcijo pametne krmilne naprave, izmerjeno pod pogoji iz točke 3 Priloge III in izraženo v kWh končne energije; |
|
19. |
„tedenska poraba goriva s pametnimi krmilnimi napravami“ (Qfuel,week,smart ) pomeni tedensko porabo goriva pri grelniku vode z omogočeno funkcijo pametne krmilne naprave, izmerjeno v pogojih iz točke 3 Priloge III in izraženo v kWh bruto kalorične vrednosti (GCV); |
|
20. |
„tedenska poraba električne energije brez pametnih krmilnih naprav“ (Qelec,week ) pomeni tedensko porabo električne energije pri grelniku vode z onemogočeno funkcijo pametne krmilne naprave, izmerjeno v pogojih iz točke 3 Priloge III in izraženo v kWh končne energije; |
|
21. |
„tedenska poraba goriva brez pametnih krmilnih naprav“ (Qfuel,week ) pomeni tedensko porabo goriva pri grelniku vode z onemogočeno funkcijo pametne krmilne naprave, izmerjeno v pogojih iz točke 3 Priloge III in izraženo v kWh bruto kalorične vrednosti (GCV); |
|
22. |
„korekcijski faktor zaradi okolice“ (Qcor ) pomeni faktor, izražen v kWH, pri katerem je upoštevano dejstvo, da kraj, na katerem je nameščen grelnik vode, ni izotermni prostor; |
|
23. |
„toplotna izguba v stanju pripravljenosti“ (Pstby ) pomeni toplotno izgubo toplotne črpalke za ogrevanje vode v načinu delovanja brez porabe toplote, izraženo v kW; |
|
24. |
„mešana voda pri 40 °C“ (V40) pomeni količino vode v litrih pri 40 °C, ki ima enako vsebnost toplote (entalpija) kot topla voda pri temperaturi nad 40 °C, ki je zagotovljena na izhodu iz grelnika vode; |
|
25. |
„povprečne podnebne razmere“ pomenijo temperaturne pogoje in pogoje globalnega sončnega sevanja, ki so značilni za mesto Strasbourg; |
|
26. |
„letna poraba električne energije“ (Qtota ) pomeni letno porabo električne energije pri sončnem grelniku vode, izraženo v kWh primarne energije in/ali kWh bruto kalorične vrednosti (GCV); |
|
27. |
„letni prispevek nesončne toplote“ (Qnonsol ) pomeni letni prispevek električne energije (izražen v kWh primarne energije) in/ali goriva (izražen v kWh bruto kalorične vrednosti (GCV)) h koristni izhodni toploti sončnega grelnika vode, pri čemer se upoštevajo letna količina toplota, ki jo zajame sončni kolektor, in toplotne izgube sončnega hranilnika tople vode; |
|
28. |
„sončni kolektor“ pomeni napravo, zasnovano za absorpcijo globalnega sončnega sevanja in prenos tako proizvedene toplotne energije na tekočino, ki prehaja skoznjo; za napravo so značilni svetla površina kolektorjev, učinkovitost brez izgub, koeficient prvega reda, koeficient drugega reda in korekcije vpadnega kota; |
|
29. |
„globalno sončno sevanje“ pomeni delež skupne sončne energije v W/m2, neposredne in razpršene, dovedene na ploskev kolektorja z nagibom 45 stopinj ter usmerjenostjo proti jugu na površini Zemlje; |
|
30. |
„svetla površina kolektorja“ (Asol ) pomeni največjo projektirano površino v m2, skozi katero nekoncentrirano sončno sevanje vstopa v kolektor; |
|
31. |
„učinkovitost brez izgub“ (η0 ) pomeni učinkovitost sončnega kolektorja, kadar je srednja temperatura tekočine v sončnem kolektorju enaka temperaturi okolja; |
|
32. |
„koeficient prvega reda“ (a1 ) pomeni koeficient toplotne izgube sončnega kolektorja, izražen v W/(m2 K); |
|
33. |
„koeficient drugega reda“ (a2 ) pomeni koeficient v W/(m2 K2), ki meri temperaturno odvisnost koeficienta prvega reda; |
|
34. |
„korekcija vpadnega kota“ (IAM) pomeni razmerje med koristno izhodno toploto sončnega kolektorja pri danem vpadnem kotu in koristno izhodno toploto kolektorja pri vpadnem kotu 0 stopinj; |
|
35) |
„vpadni kot“ pomeni kot med smerjo sonca in smerjo, ki je navpična na svetlo površino kolektorja; |
|
36. |
„sončni hranilnik tople vode“ pomeni hranilnik tople vode, ki shranjuje toplotno energijo, ki jo proizvede eden ali več sončnih kolektorjev; |
|
37. |
„energijska učinkovitost generatorja toplote pri ogrevanju vode“ (ηwh,nonsol ) pomeni energijsko učinkovitost ogrevanja vode z generatorjem toplote, ki je del sončnega grelnika vode, izraženo v % in določeno v povprečnih podnebnih razmerah brez dovoda sončne toplote; |
|
38. |
„poraba pomožne električne energije“ (Qaux ) pomeni letno porabo električne energije pri sončnem grelniku vode zaradi električne energije, ki jo porabi črpalka, in porabe električne energije v stanju pripravljenosti, izraženo v kWh končne energije; |
|
39. |
„poraba električne energije za črpalko“ (solpump) pomeni nazivno porabo električne energije pri črpalki v zanki kolektorja sončnega grelnika vode, izraženo v W; |
|
40. |
„poraba električne energije v stanju pripravljenosti“ (solstandby) pomeni nazivno porabo električne energije sončnega grelnika vode, kadar črpalka in generator toplote sončnega grelnika vode ne delujeta, izraženo v W; |
|
41. |
„enakovreden model“ pomeni model, ki se daje v promet z enakimi tehničnimi parametri iz zahtev po informacijah o izdelkih iz Priloge II, kot drug model, ki ga daje v promet isti proizvajalec. |
PRILOGA II
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov
1. ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO GRELNIKOV VODE
1.1 Zahteve za energijsko učinkovitost ogrevanja vode
|
(a) |
Od 26. septembra 2015 energijska učinkovitost ogrevanja vode za grelnike vode ne sme biti manjša od naslednjih vrednosti:
|
|
(b) |
Od 26. septembra 2017 energijska učinkovitost ogrevanja vode za grelnike vode ne sme biti manjša od naslednjih vrednosti:
|
|
(c) |
Od 26. septembra 2018 energijska učinkovitost ogrevanja vode za grelnike vode ne sme biti manjša od naslednjih vrednosti:
|
1.2 Zahteve za prostornino za shranjevanje pri grelnikih vode s hranilnikom z določenimi profili rabe 3XS, XXS, XS in S
Od 26. septembra 2015:
|
(a) |
za grelnike vode s hranilnikom z določenim profilom rabe 3XS prostornina za shranjevanje ne sme biti večja od 7 litrov; |
|
(b) |
za grelnike vode s hranilnikom z določenima profiloma rabe XXS in XS prostornina za shranjevanje ne sme biti večja od 15 litrov; |
|
(c) |
za grelnike vode s hranilnikom z določenim profilom rabe S prostornina za shranjevanje ne sme biti večja od 36 litrov. |
1.3 Zahteve za mešano vodo pri 40 °C za grelnike vode s hranilnikom z določenimi profili rabe M, L, XL, XXL, 3XL in 4XL
Od 26. septembra 2015 količina mešane vode pri 40 °C ne sme biti manjša od naslednjih vrednosti:
|
Določeni profil rabe |
M |
L |
XL |
XXL |
3XL |
4XL |
|
Mešana voda pri 40 °C |
65 litrov |
130 litrov |
210 litrov |
300 litrov |
520 litrov |
1 040 litrov |
1.4 Zahteve za nivo zvokovne moči
Od 26. septembra 2015 nivo zvokovne moči za toplotne črpalke za ogrevanje vode ne sme biti večji od naslednjih vrednosti:
|
Nazivna izhodna toplota ≤ 6 kW |
Nazivna izhodna toplota > 6 kW in ≤ 12 kW |
Nazivna izhodna toplota > 12 kW in ≤ 30 kW |
Nazivna izhodna toplota > 30 kW in ≤ 70 kW |
||||
|
Nivo zvokovne moči (LWA ), v notranjih prostorih |
Nivo zvokovne moči (LWA ), na prostem |
Nivo zvokovne moči (LWA ), v notranjih prostorih |
Nivo zvokovne moči (LWA ), na prostem |
Nivo zvokovne (LWA ), v notranjih prostorih |
Nivo zvokovne moči (LWA ), na prostem |
Nivo zvokovne moči (LWA ), v notranjih prostoru |
Nivo zvokovne moči (LWA ), na prostem |
|
60 dB |
65 dB |
65 dB |
70 dB |
70 dB |
78 dB |
80 dB |
88 dB |
1.5 Zahteve za emisije dušikovih oksidov
|
(a) |
Od 26. septembra 2018 emisije dušikovih oksidov, izražene v dušikovem dioksidu, za grelnike vode ne smejo biti večje od naslednjih vrednosti:
|
1.6 Zahteve po informacijah o izdelkih za grelnike vode
Od 26. septembra 2015 priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike, prosto dostopne spletne strani proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov ter tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebujejo naslednje elemente:
|
(a) |
informacije za identifikacijo modela ali modelov, vključno z enakovrednimi modeli, na katere se navedene informacije navezujejo; |
|
(b) |
rezultate meritev za tehnične parametre iz točke 6 Priloge III; |
|
(c) |
rezultate izračunov za tehnične parametre iz točke 2 Priloge IV; |
|
(d) |
morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, nameščanju ali vzdrževanju grelnika vode; |
|
(e) |
za generatorje toplote, zasnovane za grelnike vode, in ohišja grelnikov vode, ki se opremijo s takšnimi generatorji toplote, njihove značilnosti in zahteve za sestavljanje, da se zagotovi skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode, in po potrebi seznam različnih kombinacij, ki jih priporoča proizvajalec; |
|
(f) |
ustrezne informacije za razstavljanje, recikliranje in/ali odstranitev po koncu življenjske dobe. |
2. ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO HRANILNIKOV TOPLE VODE
2.1 Zahteva glede lastne izgube
Od 26. septembra 2017 lastna izguba S hranilnikov tople vode s prostornino za shranjevanje V, izražena v litrih, ne sme presegati naslednje vrednosti:
2.2 Zahteve glede informacij o izdelkih za hranilnike tople vode
Od 26. septembra 2015 priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike, prosto dostopne spletne strani proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov ter tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebujejo naslednje elemente:
|
(a) |
informacije za identifikacijo modela ali modelov, vključno z enakovrednimi modeli, na katere se navedene informacije navezujejo; |
|
(b) |
rezultate meritev za tehnične parametre iz točke 7 Priloge III; |
|
(c) |
morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, nameščanju ali vzdrževanju hranilnika tople vode; |
|
(d) |
ustrezne informacije za razstavljanje, recikliranje in/ali odstranitev po koncu življenjske dobe. |
PRILOGA III
Meritve
1. Zaradi ugotavljanja in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve opravijo z uporabo usklajenih standardov, katerih referenčne številke so bile za ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih so upoštevane splošno priznane najsodobnejše metode. Izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točk od 2 do 7.
2. SPLOŠNI POGOJI ZA PRESKUŠANJE GRELNIKOV VODE
|
(a) |
meritve se opravijo z uporabo profilov rabe iz tabele 1; |
|
(b) |
meritve se opravijo z uporabo naslednjega 24-urnega merilnega cikla:
|
|
(c) |
določeni profil rabe je največji profil rabe ali profil rabe, ki je manjši od največjega profila rabe; |
|
(d) |
vsak generator toplote, ki je zasnovan za grelnik vode, in vsako ohišje grelnika vode, ki se opremi s takšnim generatorjem toplote, se preskusi z ustreznim ohišjem grelnika vode oziroma generatorjem toplote; |
|
(e) |
grelnikom vode, ki bodo razvrščeni kot grelniki vode za obdobja izven konice, se dovaja energijo največ 8 zaporednih ur med 22:00 in 07:00 v 24-urnem vzorcu odvzemanja vode. Ob koncu 24-urnega vzorca odvzemanja vode se grelnikom vode dovaja energijo do zaključka faze. Tabela 1 Profili rabe pri grelnikih vode
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. POGOJI ZA PRESKUŠANJE SKLADNOSTI PAMETNIH KRMILNIH NAPRAV (SMART) PRI GRELNIKIH VODE
Če proizvajalec meni, da je vrednost smart ustrezno določiti kot „1“, se z naslednjim dvotedenskim merilnim ciklom opravijo meritve tedenske porabe električne energije in/ali goriva s pametnimi krmilnimi napravami ali brez njih:
|
— |
dan 1 do 5: naključno zaporedje profilov rabe iz določenega profila rabe in profila rabe, ki je en razred nižje od določenega profila rabe, z onemogočeno pametno krmilno napravo, |
|
— |
dan 6 do 7: brez porabe vode in z onemogočeno pametno krmilno napravo, |
|
— |
dan 8 do 12: ponovitev istega zaporedja, ki je bilo uporabljeno za dan od 1 do 5, z omogočeno pametno krmilno napravo, |
|
— |
dan 13 do 14: brez porabe vode z omogočeno pametno krmilno napravo, |
|
— |
razlika med koristno energijsko vrednostjo, merjeno v dnevih od 1 do 7, in koristno energijsko vrednostjo, merjeno v dnevih od 8 do 14, ne sme biti večja od 2 % Qref določenega profila rabe. |
4. POGOJI ZA PRESKUŠANJE SONČNIH GRELNIKOV VODE
Sončni kolektor, sončni hranilnik tople vode, črpalko v zanki kolektorja (če je relevantno) in generator toplote se preskusijo ločeno. Če sončnega kolektorja in sončnega hranilnika tople vode ni mogoče preskusiti ločeno, ju je treba preskusiti skupaj. Generator toplote se preskuša pod pogoji iz točke 2 te priloge.
Rezultati se uporabljajo za izračune iz točke 3(b) Priloge IV pod pogoji iz tabel 2 in 3. Pri določanju Qtota se predpostavlja, da je učinkovitost generatorja toplote, pri katerem se pri grelnih elementih z električno upornostjo uporablja Joulov zakon, enak 100/CC.
5. POGOJI ZA PRESKUŠANJE TOPLOTNIH ČRPALK ZA OGREVANJE VODE
|
— |
toplotne črpalke za ogrevanje vode se preskušajo pod pogoji iz tabele 4, |
|
— |
toplotne črpalke za ogrevanje vode, ki uporabljajo kot vir ogrevanja izpušni zrak iz prezračevanja, se preskušajo pod pogoji iz tabele 5. |
Tabela 2
Povprečna dnevna temperatura [°C]
|
|
Januar |
Februar |
Marec |
April |
Maj |
Junij |
Julij |
Avgust |
September |
Oktober |
November |
December |
|
Povprečne podnebne razmere |
2,8 |
2,6 |
7,4 |
12,2 |
16,3 |
19,8 |
21,0 |
22,0 |
17,0 |
11,9 |
5,6 |
3,2 |
Tabela 3
Povprečno globalno sončno sevanje [W/m2]
|
|
Januar |
Februar |
Marec |
April |
Maj |
Junij |
Julij |
Avgust |
September |
Oktober |
November |
December |
|
Povprečne podnebne razmere |
70 |
104 |
149 |
192 |
221 |
222 |
232 |
217 |
176 |
129 |
80 |
56 |
Tabela 4
Standardizirani nazivni pogoji za toplotne črpalke za ogrevanje vode, temperature zraka pri suhem termometru (temperature zraka pri mokrem termometru so navedene v oklepajih)
|
Vir toplote |
Zunanji zrak |
Notranji zrak |
Izpušni zrak |
Slanica |
Voda |
|
Temperatura |
+ 7 °C (+ 6 °C) |
+ 20 °C (največ + 15 °C) |
+ 20 °C (+ 12 °C) |
0 °C (vhod)/– 3 °C (izhod) |
+ 10 °C (vhod)/+ 7 °C (izhod) |
Tabela 5
Največja razpoložljiva količina izpušnega zraka iz prezračevanja [m3/h] pri temperaturi 20 °C in vlažnosti 5,5 g/m3
|
Določeni profil rabe |
XXS |
XS |
S |
M |
L |
XL |
XXL |
3XL |
4XL |
|
Največja razpoložljiva količina izpušnega zraka iz prezračevanja |
109 |
128 |
128 |
159 |
190 |
870 |
1 021 |
2 943 |
8 830 |
6. TEHNIČNI PARAMETRI ZA GRELNIKE VODE
Za grelnike vode se določijo naslednji parametri:
|
(a) |
dnevna poraba električne energije Qelec v kWh, zaokrožena na tri decimalna mesta; |
|
(b) |
določeni profil rabe, izražen z ustrezno črko, v skladu s tabelo 1 te priloge; |
|
(c) |
nivo zvokovne moči LWA v dB v notranjih prostorih, zaokrožena na najbližje celo število (za toplotne črpalke za ogrevanje vode); |
dodatno za grelnike vode na fosilna goriva in/ali biogoriva:
|
(d) |
dnevna poraba goriva Qfuel v kWh GCV, zaokrožena na tri decimalna mesta; |
|
(e) |
emisije dušikovih oksidov, izražene v dušikovem dioksidu, v mg/kWh dovoda goriva GCV, zaokrožene na najbližje celo število; |
dodatno za grelnike vode, za katere je določena vrednost smart enaka „1“:
|
(f) |
tedenska poraba goriva s pametnimi krmilnimi napravami Qfuel,week,smart v kWh GCV, zaokrožena na tri decimalna mesta; |
|
(g) |
tedenska poraba električne energije s pametnimi krmilnimi napravami Qelec,week,smart v kWh, zaokrožena na tri decimalna mesta; |
|
(h) |
tedenska poraba goriva brez pametnih krmilnih naprav Qfuel,week v kWh GCV, zaokrožena na tri decimalna mesta; |
|
(i) |
tedenska poraba električne energije brez pametnih krmilnih naprav Qelec,week v kWh, zaokrožena na tri decimalna mesta; |
dodatno za grelnike vode s hranilnikom z določenimi profili rabe 3XS, XXS in XS:
|
(j) |
prostornina za shranjevanje V v litrih, zaokrožena na eno decimalno mesto; |
dodatno za grelnike vode s hranilnikom z določenimi profili rabe M, L, XL, XXL, 3XL in 4XL:
|
(k) |
mešana voda pri 40 °C V40 v litrih, zaokrožena na najbližje celo število; |
dodatno za sončne grelnike vode:
|
(l) |
svetla površina kolektorjev Asol v m2, zaokrožena na dve decimalni mesti; |
|
(m) |
učinkovitost brez izgub η0 , zaokrožena na tri decimalna mesta; |
|
(n) |
koeficient prvega reda a1 v W/(m2 K), zaokrožen na dve decimalni mesti; |
|
(o) |
koeficient drugega reda a2 v W/(m2 K2), zaokrožen na tri decimalna mesta; |
|
(p) |
korekcija vpadnega kota IAM, zaokrožena na dve decimalni mesti; |
|
(q) |
poraba električne energije za črpalko solpump v W, zaokrožena na dve decimalni mesti; |
|
(r) |
poraba električne energije v stanju pripravljenosti solstandby v W, zaokrožena na dve decimalni mesti; |
dodatno za toplotne črpalke za ogrevanje vode:
|
(s) |
nivo zvokovne moči LWA v dB, na prostem, zaokrožen na najbližje celo število. |
7. TEHNIČNI PARAMETRI ZA HRANILNIKE TOPLE VODE
Za hranilnike tople vode se določijo naslednji parametri:
|
(a) |
prostornina za shranjevanje V v litrih, zaokrožena na eno decimalno mesto; |
|
(b) |
lastna izguba S v W, zaokrožena na eno decimalno mesto. |
PRILOGA IV
Izračuni
1. Zaradi ugotavljanja in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se izračuni opravijo z uporabo usklajenih standardov, katerih referenčne številke katerih so bile za ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih ustreznih metod za izračunavanje, pri katerih so upoštevane splošno priznane najsodobnejše metode. Izpolnjujejo tehnične parametre in izračune iz točk 2 do 5.
Tehnični parametri, uporabljeni za izračune, se merijo v skladu s Prilogo III.
2. TEHNIČNI PARAMETRI ZA GRELNIKE VODE
Za grelnike vode se izračunajo naslednji parametri v povprečnih podnebnih razmerah:
|
(a) |
energijska učinkovitost ogrevanja vode ηwh v %, zaokrožena na eno decimalno mesto; dodatno za sončne grelnike vode v povprečnih podnebnih razmerah: |
|
(b) |
letni prispevek nesončne toplote Qnonsol v kWh primarne energije za električno energijo in/ali v kWh bruto kalorične vrednosti (GCV) za goriva, zaokrožen na eno decimalno mesto; |
|
(c) |
energijska učinkovitost generatorja toplote pri ogrevanju vode ηwh,nonsol v %, zaokrožena na eno decimalno mesto; |
|
(d) |
letna poraba pomožne električne energije Qaux v kWh, zaokrožena na eno decimalno mesto. |
3. IZRAČUN ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI OGREVANJA VODE ηwh
|
(a) |
Navadni grelniki vode in toplotne črpalke za ogrevanje vode Energijska učinkovitost ogrevanja vode se izračuna z naslednjo formulo:
Za toplotne črpalke za ogrevanje vode, ki prečrpavajo vodo/slanico v vodo, se upošteva poraba električne energije ene ali več črpalk za podtalnico. |
|
(b) |
Sončni grelniki vode Energijska učinkovitost ogrevanja vode se izračuna z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
4. DOLOČITEV FAKTORJA PAMETNE KRMILNE NAPRAVE SCF IN SKLADNOSTI PAMETNE KRMILNE NAPRAVE smart
|
(a) |
Faktor pametne krmilne naprave se izračuna z naslednjo formulo:
|
|
(b) |
Če je SCF ≥ 0,07, je vrednost smart 1. V vseh drugih primerih je vrednost smart 0. |
5. DOLOČITEV KOREKCIJSKEGA FAKTORJA ZARADI OKOLICE Qcor
Korekcijski faktor zaradi okolice se izračuna z naslednjo formulo:
|
(a) |
za navadne grelnike vode na električno energijo: 
|
|
(b) |
za navadne grelnike vode na goriva: 
|
|
(c) |
za toplotne črpalke za ogrevanje vode: 
|
pri čemer so:
vrednosti k za vsak profil rabe navedene v tabeli 6.
Tabela 6
Vrednosti k
|
|
3XS |
XXS |
XS |
S |
M |
L |
XL |
XXL |
3XL |
4XL |
|
k |
0,23 |
0,23 |
0,23 |
0,23 |
0,23 |
0,23 |
0,23 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
PRILOGA V
Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora
Za namene preverjanja skladnosti z zahtevami iz Priloge II organi držav članic preskusijo samo en grelnik vode ali hranilnik tople vode. Vrednosti, ki jih je določil proizvajalec, izpolnjujejo zahteve iz Priloge II. Če izmerjeni parametri vrednosti, ki jih je proizvajalec določil v skladu s členom 4(2), ne izpolnjujejo v razponih iz tabele 7, se meritve opravijo na treh dodatnih grelnikih vode ali hranilnikih tople vode. Aritmetična sredina izmerjenih vrednosti teh treh grelnikov vode ali hranilnikov tople vode izpolnjuje zahteve iz Priloge II v razponih iz tabele 7.
V nasprotnem primeru se model in vsi drugi enaki modeli grelnika vode ali modeli hranilnika tople vode štejejo za neskladne. Organi držav članic rezultate preskusov in druge pomembne informacije v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela sporočijo organom drugih držav članic in Komisiji.
Organi držav članic uporabljajo postopke iz prilog III in IV.
Tabela 7
Dovoljeno odstopanje pri preverjanju
|
Merjeni parameter |
Dovoljeno odstopanje pri preverjanju |
|
Dnevna poraba električne energije Qelec |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti (1) za več kot 5 %. |
|
Nivo zvokovne moči (LWA ), v notranjih prostorih in/ali na prostem |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 2 dB. |
|
Dnevna poraba goriva Qfuel |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 5 %. |
|
Emisije dušikovih oksidov |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 20 %. |
|
Tedenska poraba goriva s pametnimi krmilnimi napravami Qfuel,week,smart |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 5 %. |
|
Tedenska poraba goriva brez pametnih krmilnih naprav Qfuel,week |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 5 %. |
|
Tedenska poraba električne energije s pametnimi krmilnimi napravami Qelec,week,smart |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 5 %. |
|
Tedenska poraba električne energije brez pametnih krmilnih naprav Qelec,week |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 5 %. |
|
Prostornina za shranjevanje V |
Izmerjena vrednost ne sme biti manjša od nazivne vrednosti za več kot 2 %. |
|
Mešana voda pri 40 °C V40 |
Izmerjena vrednost ne sme biti manjša od nazivne vrednosti za več kot 3 %. |
|
Svetla površina kolektorjev Asol |
Izmerjena vrednost ne sme biti manjša od nazivne vrednosti za več kot 2 %. |
|
Poraba električne energije za črpalko solpump |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 3 %. |
|
Poraba energije v stanju pripravljenosti solstandby |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 5 %. |
|
Lastna izguba S |
Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 5 %. |
(1) „Nazivna vrednost“ pomeni vrednost, ki jo je določil proizvajalec.
PRILOGA VI
Okvirne ciljne vrednosti iz člena 6
Ob začetku veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za grelnike vode in hranilnike tople vode na trgu, v smislu energijske učinkovitosti ogrevanja vode, nivo zvokovne moči, lastne izgube in emisij dušikovih oksidov opredeljena, kot sledi:
|
1. |
CILJNE VREDNOSTI ZA ENERGIJSKO UČINKOVITOST OGREVANJA VODE ZA GRELNIKE VODE:
|
|
2. |
CILJNE VREDNOSTI ZA NIVO ZVOKOVNE MOČI (LWA ), NA PROSTEM, GRELNIKOV VODE S TOPLOTNO ČRPALKO Z:
|
|
3. |
CILJNA VREDNOST LASTNE IZGUBE PRI HRANILNIKIH TOPLE VODE S PROSTORNINO ZA SHRANJEVANJE V, IZRAŽENO V LITRIH: 
|
|
4. |
CILJNA VREDNOST EMISIJ DUŠIKOVIH OKSIDOV, IZRAŽENA V DUŠIKOVEM OKSIDU, PRI NAVADNIH GRELNIKIH VODE NA PLINSKA GORIVA: dovod goriva 35 mg/kWh GCV |
Ciljne vrednosti iz točk 1, 2 in 4 ne pomenijo nujno, da se lahko za posamezni grelnik vode doseže kombinacija teh vrednosti.